Škale - »sejmišče«
Škale so bile upravno, kulturno, predvsem pa versko središče Šaleške doline vse do sredine 18.stoletja, ko se je močno razvil Šoštanj. Na Škalskem griču je stala mogočna cerkev Svetega Jurija, ki je vse od konca 10.stoletja obvladovala dolino. Okrog nje so skozi stoletja zrasle stavbe in v prvi polovici 20. stoletja so skupaj s cerkvijo obdajale velik odprt prostor, imenovan »sejmišče«. Ob cerkvi je stalo župnišče, nasproti nje pa občinska stavba in dve šolski poslopji. Na severni strani je sejmišče zapirala malo nižja stavba, v kateri sta bili trgovina in gostilna, proti jugu pa je vodila pot mimo mogočnih topolov do pokopališča, ob katerem je stala tudi mrliška vežica. Pod cerkvijo, na zahodnem pobočju Škalskega griča, v smeri proti Pleterjam, sta stali še dve večji stavbi: društveni dom in t.i. »pajštva« (kašča). Na Škalski grič so vodile poti iz Plešivca, Škal, Podlubele, Lažoš, Hrastovca, Turna, Velenja, Pesja, Družmirja in Gaberk. Ob večjih cerkvenih praznikih je cela dolina romala proti cerkvi Svetega Jurija, kamor jo je vabilo zvonjenje petih zvonov. Za bogoslužje so služile tudi tri kapele, ki so takrat stale na Škalskem griču: Janova, kapela Svete Eme ter kapela v sklopu cerkve.
Prostor med zgradbami so ob nedeljah po glavni maši zapolnili ljudje, ker jim je tam župan ali občinski tajnik prebral pomembna obvestila. Ob večjih praznikih pa so prodajalci postavili številne stojnice in ta prostor res spremenili v sejmišče, kjer je bilo mogoče kupiti vse, kar je bilo značilno za tisti čas.
Sredi tega sejmišča je stala mogočna lipa, ob njej pa je bil globok vodnjak s pitno vodo. Omeniti moramo tudi vrtno utico pred župniščem, predvsem zato, ker so bile vse stene oblepljene z dopisnimi razglednicami, ki so jih na župnijski urad pošiljali odsotni farani že med prvo svetovno vojno. Morda je kako razglednico »rešil« kak posameznik, utice »pa ni bilo škoda« , ker se je v neposredni bližini podiralo tudi župnišče in cerkev.
Cerkev Sv. Jurija
Cerkev Svetega Jurija je bila prva cerkev v Šaleški dolini. Posvečena je bila konec 10. oziroma v začetku 11.stoletja. Zgradba je bila v osnovi gotska, zadnjo podobo pa je dobila v začetki 18. stoletja, ko je bila barokizirana. Dva od petih oltarjev je izdelal znani celjski kipar Ferdinand Gallo, oltarne podobe v cerkvi pa so bile delo slikarja Janeza Andreja Straussa iz Slovenj Gradca (povzeto po Hudales J., Šaleška dolina v 18. in 19. stoletju,1999).
Cerkev Svetega Jurija je bila skupaj s Škalskim gričem prva žrtev ugrezanja tal zaradi izkopavanja premoga v Šaleški dolini. Najprej je padel obokan , s freskami bogato obložen strop, nato pa stena za steno. Najdlje je zdržal zvonik, ki se je sicer močno nagnil, vendar še dolgo kot prst kazal v nebo nad škalskimi razvalinami. Ker je postal »življenjsko nevaren« za domačine in »psihološko breme« za krivce, so ga leta 1951 razstrelili.
Delavci rudniškega zunanjega obrata so sicer reševali mogočne orgle, jih razdrli in zložili pod kozolec, po več letih pa je bilo ugotovljeno, da sta uporabni samo še dve piščali.
Večina dragocenih podob, kipov in arhitekturnih mojstrovin je bila uničena. Kar se je ohranilo, pa se je preselilo v druge cerkve po dolini ali v muzej na Velenjskem gradu. V Škale sta se po dolgih letih vrnila le dva zvonova in kip Svetega Jožefa z detetom.
Pisni viri:
1. Hudales, J., Kljajič, D., Ravnikar, T., 1990. Šaleška dolina v XIX. in XX. stoletju: raziskovalna naloga. Velenje, Kulturni center »Ivan Napotnik«-Muzej, Občinska raziskovalna skupnost Velenje, 257 str.
2. Hudales, J. 1999. Šaleška dolina v 18. in 19. stoletju. V: Velenje.Razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje, Mestna občina Velenje, str. 243-302
3. Kljajič, D.,2001. Kratek pregled razvoja Velenja po letu 1945. V: Velenje. Zbornik raziskovalnega tabora 1999/2000. Velenje, Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje, str. 14-19.
4. Poles R. et al, 1998. Sakralna dediščina Šaleške doline. Velenje, Pozoj, 812 str.
5. Ravnikar, T., 1989. Škale:zbornik. Zbirka Šaleški razgledi 3. Titovo Velenje, Kulturni center Ivan Napotnik, 125 str.