V nedeljo, 20.marca se je prostor pred škalsko cerkvijo spremenil v živahno sejmišče. Po 75 letih se je v Škalah zopet zgodil Jožefov sejem! Pisane stojnice so poskrbele za prijetno kuliso, na njih pa so se predstavili ponudniki domačih dobrot ter izdelkov domače in umetne obrti iz našega kraja, pa tudi bolj od daleč. Ponujali so naslednje izdelke:
- Kmetija EKO MLINAR, Zvonka in Avgust Oblak iz Škal- ekološko pridelano zelenjavo, predvsem semena in čebulice
- Kmetija Karničnik iz Hrastovca- suhomesne izdelke
- Boštjan Rebernik iz Velenja (Škalske ceste)- unikatne keramične izdelke
- Ivan Lemež iz Šmartinskih Cirkovc- žganje z brinovimi jagodami
- Čebelarstvo Čanč iz Šoštanja (Plešivca)- med, čebelje izdelke in medene pijače,
- Ivan Brezlan iz Plešivca (Škal)- lesene zaboje

- Kmetijska zadruga Šaleška dolina- Turn (Hrastovec)- sveže in suho sadje
- Bife Bar pod Lubelo iz Škal- gostinske storitve
- Hiša mojstrovin Perger iz Slovenj Gradca- lect, medenjake, lizike in drugo

 

Ponudba je bila izvrstna, lepo pa jo je dopolnila še razstava domačinov, ki so marsikoga presenetili s svojimi skritimi talenti. Razstavljali so:
- Hedvika Cerkovnik - rože iz krep papirja
- Vesna Petek Vodušek - čaje
- Milan Razpotnik - pletene izdelke iz šibja
- Branko Rednak - vinogradništvo
- Darja Sušec Miklavžina - drobno pecivo
- Darja Rotovnik - mlečne izdelke
- Oskar Sovinc- umetniške slike

 

Jožefov sejem v Škalah je bil pred drugo svetovno vojno daleč največji sejem v vsej dolini. Odvijal se je na škalskem hribu na t.i. »sejmišču«, prostoru pred cerkvijo Svetega Jurija. Ne cerkve ne »sejmišča« že dolgo ni več. Na bližnjem Brcu pa je pred 35 leti zrasla nova cerkev, katere zavetnik je Sveti Jožef. Torej je prav, da se Jožefov sejem vrne v Škale.

 

Takšno je bilo tudi mnenje številnih obiskovalcev, ki so občudovali blago na stojnicah in se zabavali ob igri »sekanje pomaranč«. Društvo Revivas je poskusilo ta običaj znova obuditi. Po besedah tistih, ki se še spominjajo nekdanjih Jožefovih sejmov v Škalah, je bila to nekoč ena izmed obveznih sejemskih zabav. Kovanec (»diner«) je bilo treba vreči tako močno in spretno, da se je zapičil v lupino, ali pa jo je vsaj presekal. Marsikdo je ugotovil, da »sekanje pomaranč« ni tako enostavno kot se sliši, sploh pa ne z »evrom«-vendar pa je tu in tam komu le uspelo, da si je prislužil sočen sadež.

 

Društvo Revivas se zahvaljuje vsem ponudnikom, razstavljavcem in obiskovalcem, predvsem pa tistim, ki so pomagali, da je prireditev tako dobro uspela: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Škale za pomoč in organizacijo redarske službe, Turističnemu društvu Velenje za posojo stojnic, pa tudi pekarni Presta, Župniji Svetega Martina, Komunalnemu podjetju Velenje, Janku Janu, Mariji in Stanku Glinšek, Miranu Kontiču, Juretu Janžovniku, Slavku Pocajtu, Borisu Polaku in najbrž še komu... Seznam tistih, ki so nam prireditev omogočili oziroma so se bili pripravljeni vključiti, je resnično dolg!

V naslednjih dneh bomo v galerijo slik dodali še več utrinkov, že zdaj pa prijazno vabljeni na 2. Jožefov sejem!