V nedeljo, 25. septembra, popoldne bo društvo REVIVAS Škale v sodelovanju s taborniki Čete divji volk Škale pripravilo tradicionalno etnološko zabavno prireditev JESEN NA VASI. Prireditev bo med 14. in 18. uro pri Kelherjevem kozolcu v Škalah (med pokopališčem in Oblovo lipo).
Vabljeni, da sooblikujete razstavo pridelkov, ki jo bo letos dopolnila še tematska razstava jedilnih in okrasnih buč. Vsi sodelujoči prejmejo priznanje, komisija pa bo med pridelki izbrala tudi NAJ BUČO, KROMPIR, PARADIŽNIK IN ČEBULO.
Poskrbljeno bo za zabavne igre za otroke in odrasle ter za pokušine jesenskih dobrot in jedi iz buč. Zaželeno je, da kakšno jed iz buč, ki jo znate pripraviti, prinesete na prireditev (pa tudi recept).
Prosimo, da pridelke, jedi iz buč in recepte dostavite h Kelherjevemu kozolcu v nedeljo, 25. 9. 2016, med 14. in 15.30 uro.
Če bo deževalo, bo prireditev naslednjo nedeljo, 2. oktobra 2016, ob istem času.
V sredo, 17. avgusta, smo z mladimi turisti in drugimi člani društva odkrivali lepote in zanimivosti Koroške, ki nas je, kljub slabi vremenski napovedi, pričakala obsijana s soncem. Članice društva Anica, Elica, Olga in Vera smo pripravile pester program in poskrbele, da na poti nihče ni bil lačen in žejen. Dobre volje pa tudi ni manjkalo, saj so jo vsi udeleženci prinesli s seboj.
Pot, ki jo je sproti zanimivo opisovala Elica, nas je najprej vodila čez Sleme v Črno na Koroškem, ki je prejela že nekaj priznanj Turistične zveze Slovenije za urejenost in gostoljubje. Na trgu v središču mesta nas je pozdravila delavka TIC ter nas popeljala mimo spominskega parka in nagačenega medveda do prostorov bivše pošte, v kateri sta urejena etnološka zbirka in razstava o olimpijcih. Oboje nam je zelo nazorno in zanimivo ter z uporabo koroških besed prikazal g. Alojz Repanšek, ki nas je nato popeljal še do rudarskega muzeja na prostem.
Pot po Mežiški dolini smo nadaljevali ob reki Meži mimo Žerjava z nekdanjo topilnico in sedanjim obratom reciklaže do industrijske cone Glančnik v Mežici, od koder smo čez most prispeli do Podzemlja Pece. To je bivši vhod v rudnik svinca in cinka, ki je danes spremenjen v muzej. Ogledali smo si zbirke mineralov v muzejski zgradbi in nakupili nekaj spominkov, otroci pa so najbolj uživali v doživljajskem parku pred vhodom v rudnik, kjer so plezali po velikanskih kristalih, spoznavali legendo o Kralju Matjažu v posebnem labirintu in se srečali z dinozavri.
Naš naslednji postanek je bil v središču Mežice, pred glavno upravno stavbo, kjer se začne Geološka pohodna učna pot Mežica (v sklopu Geoparka Karavanke). Z g. Jožetom Hrastnikom smo prehodili prve štiri postaje ter si ogledali spomenik rudarjem, Bargetovo vilo s potomko najstarejše vinske trte, impozantno osnovno šolo in njeno okolico s spomenikom Vinku Möderndorferju ter spominski park pred Narodnim domom. Na tej poti smo spoznali Mežiclja, glavna rudna minerala sfalerit in galenit ter nekaj koroških knapovskih izrazov.
Avtobus nas je nato odpeljal proti turistični vasi Šentanel, med potjo pa smo si ogledali zanimivosti v Poljani nad Prevaljami (spomenik NOB, spominski park, kozolec in lesene skulpture) ter kamniti železniški Štoparjev most. Z razgledne točke nad Šentanelom, ob kapelici sv. Uršule in piknik prostoru, se nam je odprl pogled na okoliške hribe in doline, nato pa nam je g. Jože Hrastnik razkazal in podrobneje predstavil še središče vasi Šentanel s cerkvijo sv. Danijela. Na turistični kmetiji Ploder so nam pripravili okusno kosilo, poskusili smo tudi koroško specialiteto "kločeve nudlne". Otroci so preskusili še igrala, odrasli pa smo uživali ob "moštu", kavici in svežem zraku.
Pot smo nadaljevali mimo Prevalj in Raven na Koroškem do Kotelj. Večina se nas je odpravila peš po delu Vorančeve poti na Preški vrh do Prežihove bajte - spominskega muzeja Prežihovega Voranca. Pred ogledom muzeja nam je Anica predstavila življenje in delo Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki je za večino svojih literarnih del črpal zgodbe iz svojih rodnih Kotelj in okoliških krajev. Nato smo se povzpeli še do njegovega spomenika nad domačijo, kjer sta nam Anica in mladi turist Jure prebrala njegovo črtico Solzice.
V Kotljah smo si z avtobusa ogledali še začetno in končno točko Vorančeve poti, skulpturo "pobič s solzicami" in grob Lovra Kuharja na pokopališču.
Na poti proti domu, ko smo spremljevalke že malo omagale, je pobudo prevzel mladi turist Tjaž, ki je povzel doživetja tega zanimivega dne ter poskrbel za sproščen zaključek s pesmimi in šalami.
V soboto, 18. junija, dopoldne je bilo pred Centrom Nova in na Cankarjevi ulici v Velenju zelo živahno. V sklopu osrednje letne prireditve Turistične zveze Velenje, poimenovane Veselo v poletje, so se predstavila turistična društva iz vse Slovenije. Za glasbo in zabavo je skrbel Radio Veseljak z glasbenimi gosti, za kulinarična doživetja pa lokalni ponudniki.
Društvo REVIVAS Škale se je tokrat predstavilo kar na dveh stojnicah: eno so zavzele izdelovalke rož iz krep papirja s svojimi čudovitimi izdelki, druga pa je bila namenjena predstavitvam ostalih dejavnosti društva, zaključenih in načrtovanih projektov ter seveda turistični ponudbi v poletnem času. Predstavili smo možne aktivnosti in doživetja ob Škalskem jezeru, ki smo jih podkrepili še z zabavnim »ribolovom«. S fotografijami nekdanje restavracije in drugih objektov smo obiskovalce spominjali na začetke turizma ob Škalskem jezeru ter na obletnico otvoritve restavracije in kopališča (14. 6. 1953). Če so se malo potrudili in poiskali kombinacije opisov in fotografij, so si lahko prislužili eno od sličic. Ni jih bilo malo, ki so se zelo razveselili teh drobnih spominčkov, ob katerih so nam mimogrede povedali še kakšno zgodbico.
Da znamo nekaj zgodb začetkov turizma ob Škalskem jezeru in zgodb potopljene vasi Škale skupaj z domačini povedati tudi sami, smo večkrat dokazali lansko poletje. Če bo interes, bomo tudi letos izvajali vodenja za zaključene skupine. Vsem turističnim društvom, ki so sodelovala na prireditvi Veselo v poletje, pa smo takšno vodenje obljubili brezplačno.
Prireditev Veselo v poletje smo izkoristili tudi za promocijo dveh dogodkov oz. projektov. Prva je bila usmerjena v naslednje srečanje godovnikov, Jožic in Jožetov, ki bo predvidoma 19. marca 2017. S priložnostnim letakom smo povzeli prvo in drugo srečanje godovnikov ter nekaj statistike, hkrati pa že zbirali naslove godovnikov za naslednje srečanje. Za promocijo projekta Jesen na vasi pa smo izbrali eno od tradicionalnih iger – ugibanje števila semen v buči. Obiskovalci, ki so podali svojo napoved, bodo vključeni v igro, ki se bo odvijala na prireditvi Jesen na vasi zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru pri Kelherjevem kozolcu.
Dež v zgodnjem popoldnevu je v četrtek, 16. junija, nekoliko ponagajal našim pripravam, a kmalu po 16. uri se je vreme zjasnilo ter nam omogočilo izvedbo prav prijetnega dogodka ob Škalskem jezeru. Na stojnicah pri Ribiškem domu so se predstavili ponudniki domačih dobrot in izdelkov, ki so poskrbeli za nekaj nagradnih vprašanj in praktičnih nagrad za obiskovalce.
Predstavile so se tudi naše izdelovalke rož iz krep papirja, ki jim nikoli ne zmanjka dobre volje in idej za lepe rožice. V bukvarni so si lahko obiskovalci izbrali rabljeno knjigo ali zgolj prebrali kakšen odlomek.
V avtentičnem okolju smo postavili še mini razstavo "Nekoč je bilo Turistično jezero"- z gradivom iz arhiva Knjižnice Velenje in našega društva. Fotografije nekdanje restavracije, urejene plaže, bungalovov, mini golfa, letnega kina itd. so pritegnile marsikatero oko in zdramile spomine. Seveda nismo pozabili poudariti, da te dni praznujemo obletnico začetkov turizma ob Škalskem jezeru - velika otvoritev restavracije in kopališča je bila namreč 14. junija 1953. Na ta dogodek in na nekatere objekte smo skušali obiskovalce spomniti še s preprosto igro, v kateri je bilo potrebno najti ustrezne kombinacije objektov, opisov in fotografij. Nagrada za pravilno rešitev je bila sličica jezera ali katerega od nekdanjih objektov. Staro in mlado pa se je z veseljem preskusilo tudi v šaljivem "ribolovu", kjer si je bilo mogoče prislužiti sladke ribice.
V sredo, 15. junija, smo na Velenjskem gradu z zanimanjem prisluhnili predavanju dr. Luke Vidmarja o prepovedanih knjigah na Slovenskem od 16. do 18. stoletja, o seznamih teh knjig ter odnosu oblasti, cerkve in izobražencev do informacij, za katere je bilo določeno, da jih je treba skrivati pred neposvečenimi. Pri svojih raziskavah je prišel do presenetljivih odkritij, kdo vse je imel v lasti in bral knjige, ki so bile uradno prepovedane.
Kot je uvodoma dejal Miran Aplinc, predsednik Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva, je cenzura tema za vse čase, kar se je potrdilo tudi v razpravi po predavanju.
Dr. Luka Vidmar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je tudi član uredniškega odbora slovenskega zgodovinskega magazina SLO, katerega je na kratko predstavil.
Udeleženci so dobili nekaj izvodov magazina SLO, da si ga bodo lahko podrobneje ogledali , mi pa smo se dr. Vidmarju zahvalili za zanimivo predstavitev s knjigo Škalske zgodbe, ki (še) ni prepovedana.
Prijeten večer smo zaključili s klepetom ob sladkih dobrotah s Strževe domačije ter slastnih jagodah z ekološke kmetije Mlinar.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Za Prijavo / Registracijo morate omogočiti Piškotke v nasprotnem primeru ta ni mogoča. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?
.
