Prijazno vabljeni na Škalsko pravljico 2020, ki jo organiziramo 3. in 4. julija 2020 pri gasilskem domu Škale.
V petek, 3. 7., zvečer bomo predstavili maketo Škalskega hriba in razstavo Izgubljeni kraji v novi luči, potem pa brali literaturo na temo spreminjanja podobe Šaleške doline in še posebej pesmi Dolfeta Lipnika, posvečene srečanjem preseljenih Škalčanov. Program bo povezovala Eva Kumer.
V soboto, 4. 7., popoldne v goste vabimo preseljene Škalčane na jubilejno, 20. srečanje. Zanje in za druge obiskovalce bomo pripravili zanimiv program, ki ga bo povezovala Pavlica Šibanc Kodrun. Ogledati si bo možno maketo in razstavo, pa še na stojnicah lokalnih ponudnikov poiskati kaj zanimivega.
Vse kaže, da je bila Pozojeva noč kljub oviram zaradi koronavirusa čudovita! Na naš naslov je prispelo lepo število izdelkov otrok – izdelanih in pobarvanih zmajčkov in tudi nekaj fotografij nočnega branja. Najdete jih spodaj in v galeriji.
Vsi sodelujoči prejmejo zemljevid Zmaji v Sloveniji, ki ga je izdelala Klara Jan ob pomoči Davida Jana.
Zahvaljujemo se staršem, ki so spodbujali otroke k ustvarjalnosti in branju. In upamo, da bomo kmalu lahko brali in ustvarjali skupaj.
Podmladek društva REVIVAS Škale se tudi letos pridružuje mednarodnemu projektu Noč knjige (https://2020.nocknjige.si/) s projektom Pozojeva noč (https://2020.nocknjige.si/?s=velenje ). Namen le-tega je približati otrokom slovensko pravljično izročilo o zmajih.
Zmaji so pravljična bitja, ki se v slovenski mitologiji pojavljajo zelo pogosto. Skoraj vsak slovenski kraj ima svojo legendo o zmaju, ki je pred davnimi časi ustrahoval prebivalce. Ljudje jim nikdar niso bili kos z močjo in orožjem, ampak le s pametjo in zvitostjo. V zgodbah imajo pogosto različna imena kot so pozoj, lintvern ali drak.
V sklopu projekta Pozojeva noč si bomo izdelali svoje lastne zmaj(čk)e, nato pa skupaj z njimi preživeli noč ob knjigi. Zaradi danih razmer žal ne bo skupinskega nočnega branja v pižamah in spalnih vrečah, ampak bomo brali vsak zase, in to dolgo v noč.
Kaj beremo?
Knjige, ki jih imamo doma in so naše najljubše ali pa jih že dolgo nismo vzeli v roke. Velja tudi e-knjiga, če ne gre drugače.
Kdaj začnemo?
V petek, 24. aprila 2020, ob 21. uri.
Kdaj končamo?
V soboto, 25. aprila 2020, čim kasneje. Kdor zdrži do 3. ure zjutraj, je pravi zmaj!
Kdo je zmagovalec?
Vsak, ki se je odločil sodelovati. Za nagrado dobi zemljevid »Zmaji v Sloveniji«, če piše na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na DRUŠTVO REVIVAS ŠKALE, Škale 85 b, 3320 Velenje ali pokliče Klaro Jan, ki je ta zemljevid narisala, na telefon 070 720 242.
In kje so zmajčki?
Zmajčki so na Pozojevo noč z vami in s knjigami, ki jih berete.
Zmajčke si narišete (pobarvate) ali izdelate sami. Prosite starše, da vam pomagajo natisniti pobarvanko in sledite navodilom, ki jih najdete tukaj. Delavnice izdelave zmajčkov smo prilagodili tako, da lahko material za njihovo izdelavo poiščete doma. Če česa nimate, uporabite domišljijo.
Pobarvanka
Dopolnite risbo zmaja, ki jo najdete spodaj v galeriji ali v navodilih (na zadnji strani).
Če želite, da vašo risbo vključimo v razstavo, ki jo bomo objavili na naši spletni strani http://www.revivas-skale.si/, jo pošljite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. najkasneje do 30. 4. 2020.
V priloženih navodilih najdete podroben opis in slikovni prikaz izdelave treh zmajčkov, ki bodo bedeli z vami skozi dolgo Pozojev noč:
lutke pozojčka,
draka, ki bruha ogenj in
lintverna – knjižne kazalke.
Ko si izdelate zmajčke (lahko samo enega, lahko pa tudi vse) vas vabimo, da z njimi skozi noč prebirate svoje najljubše knjige. Pravljične pustolovščine, ki jih boste doživeli, pa lahko z nami delite na naš e-mail naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ali pa na našo Facebook stran: https://www.facebook.com/drustvo.revivas.skale/?ref=bookmarks
Za spodbudo še kratka pravljica o Pozoju iz Velenjskega jezera:
Nekoč, pred davnimi časi, je v jezerih, ki danes krasijo Šaleško dolino, živel grozni zmaj - pozoj. Stari ljudje pravijo, da se je izvalil iz rdečega jajca, ki ga je točno ob polnoči v soju polne Lune znesel sedem let star petelin. Jajce se je nato pogreznilo v zemljo in padlo v podzemno jezero. V temi pod zemljo je pozoj pridno rasel in ko je postal prevelik za podzemlje, se je v bujni nevihti prikljuval na prosto. Včasih so verjeli, da so kosi premoga, ki so jih ljudje našli, zmajeva kri.
Pustite domišljiji prosto pot in veselo ustvarjajte!
In še nekaj: če in ko bodo razmere dopuščale, bomo naredili še eno čarobno Pozojevo noč, ki jo bomo zares preživeli skupaj!
1_pozojeva_noc_2020_noc_knjige
2_pozojeva_noc_2020_pobarvanka
3_pozojeva_noc_2020
4_pozojeva_noc_2020
5_pozojeva_noc_2020_delavnice
6_pozojeva_noc_2020_lutka_pozo...
7_pozojeva_noc_2020_lutka_pozo...
8_pozojeva_noc_2020_zmaj_drak_...
9_pozojeva_noc_2020_zmaj_drak_...
10_pozojeva_noc_2020_zmaj_drak...
11_pozojeva_noc_2020_lintvern_...
12_pozojeva_noc_2020_lintvern_...
Fotografije, pobarvanko in navodila je prispevala Klara Jan
Epidemija novega koronavirusa nam onemogoča, da bi izvedli velikonočne delavnice na način, na kakršen so potekale že celo desetletje: s skupinskim izdelovanjem snopov (cvetnonedeljskih butar) pod mentorstvom izkušenih krajanov ter barvanje in krašenje pirhov v sodelovanju s taborniki.
Ne glede na to, da se ne moremo družiti, bo cvetna nedelja vseeno prišla, pa Velika noč tudi. Za enkrat še ni prepovedi, da si praznikov ne bi smeli polepšati, zatorej pohitimo in naredimo nekaj vsak zase.
Skladno z lokalnim izročilom je za snop treba poiskati sedem vrst lesa, t. j. vej oziroma šib dreves in grmov. Včasih so bili to: leska, iva, beka, navadna čremsa, zelen trn, dren in pušpan. Vseh teh vrst zelenja dandanes ni več enostavno najti. Zato se (poleg ali namesto) pušpana lahko uporabljajo še vejice bodike, lovorikovca, oljke, navadnega volčina ipd..
Osnova vsakega snopa je debelejša leskova šiba, okoli katere se namestijo še šibe ive (v naših krajih imenovane “zelena vrba”, "giva" ali “geva”), beke (v naših krajih imenovane “rumena vrba” ali “meka”) in navadne čremse (pri nas imenovane "črjavnica" ali "čarovnica"). Vsaka od teh ima svojo značilno barvo: leska je sivorjava, iva zelena, beka rumena in čremsa črna oziroma rdečečrna. Ko jih sestavite, je ročaj snopa lepo pisan. Število vseh uporabljenih šib je odvisno od želene debeline in dolžine snopa.
Ko so vse šibe zbrane in poravnanje, sledi povezovanje. Za to se uporabita beka (pri nas imenovana “rumena vrba” ali "meka") in zelen trn. Snop je najlepši, če je povezan z lesom različnih barv, ki si izmenično sledijo. Zato se ena veja-šiba beke po navadi olupi in prepolovi, da je lepo bela. Druga šiba beke ostane cela, torej rumena, tretjo barvo pa doda zelen trn. Za povezovanje se lahko uporabi tudi iva.
V zgornji del snopa se vstavi in trdno poveže še drenova veja. Zaželeno je, da ima ta veja obliko križa oziroma da se tej čim bolj približa. Če sta stranski vejici drena zares lepi in enakomerno raščeni, se lahko zasučeta navzdol in povežeta v srček, v njegovo sredino oziroma tja kjer se vejici združita, pa namesti rdeče jabolko ali pomaranča.
Okoli zgornjega dela ročaja se namesti veliko vejic pušpana in se jih s šibo pritrdi k ročaju. Če pušpana ni (kot se nam dogaja zadnja leta), si pomagamo s kakim drugim zelenjem. Ko je snop povezan in so porezane odvečne veje in vejice, se začne krasitev. Za to se uporabijo trakovi in rože iz krep papirja - vse čim bolj pisano. Namestijo se na vejice pušpana in na drenovo vejo.
V preteklosti je bilo delo pri nastajanju snopov strogo razdeljeno: nabiranje materiala je bila naloga otrok, snop je izdelal najstarejši moški pri hiši (praviloma dedek za svoje vnuke), okrasile pa so ga ženske skupaj z otroki. K blagoslovu so snope nosili fantje, pri čemer so tekmovali, kdo bo imel najdaljšega, največjega in najlepšega. Blagoslovljeni snopi so se razžagali, iz njih pa so se naredili majhni križci, ki so jih skupaj z zelenjem zatikali za podboje vrat v hišah in drugih stavbah ter na njive in vrtove.
Če vam letos ne uspe narediti celega snopa, bo dovolj tudi, če naredite kar majhne križke iz šib ter jih okrasite z malo zelenja in malo krep papirja.
Barvanje in krašenje pirhov je v nekaterih krajih pravi ritual in tudi umetnost. Pri nas izrazito lokalno izročilo v zvezi s tem ni znano. Zagotovo pa vsi obvladamo zelo preprost (in mogoče še najmanj ekološko sporen) način barvanja pirhov s čebulnimi olupki.
Potrebujemo pest ali dve posušenih olupkov rdeče čebule (lahko pa tudi rjave), ki jih namočimo v mrzli vodi. Lahko jih damo kar v posodo, v kateri bomo kuhali jajca. Dodamo jajca, zalijemo z mrzlo vodo in dobro prekuhamo. Jajca dobijo lepo rjavo barvo.
Če pa želimo okrašene pirhe, poiščemo zunaj zelenje različnih oblik (čim bolj nazobčano ali drugače zanimivo). Surova jajca in zelenje zmočimo. Potrebujemo še kos najlonske nogavice (za vsako jajce kakih 15 cm) ter sukanec. Listke zelenja namestimo na jajce, ga previdno oblečemo v najlonko ter na obeh straneh tesno zavežemo s sukancem. Jajca previdno damo v posodo z mrzlo vodo, v kateri smo namočili čebulo. Jajca naj se počasi in dovolj dolgo kuhajo. Ko se nekoliko ohladijo, jih vzamemo iz vode in jim slečemo najlonko ter odstranimo zelenje. Na mestu, kjer je bilo zelenje, ostane jajce svetlo, drugje pa dobi lepo rjavo barvo. Še lepše je, če ga »spolirate« s koščkom slanine ali s pomaščenim papirjem.
Poskusite, sprostite svojo kreativnost in se zabavajte. Naredite si lepe praznike!
V nadaljevanju nekaj fotografij s preteklih delavnic in predstavitev, ki so jih prispevale Ana Glinšek, Marija Glinšek in Vera Pogačar.
Zaradi naglega širjenja novega koronavirusa (COVID-19) odpovedujemo prireditev 10. JOŽEFOV SEJEM IN 6. SREČANJE GODOVNIKOV, ki je bila predvidena v nedeljo, 22. marca 2020, dopoldne pri cerkvi Sv. Jožefa v Škalah.
Vsem Jožicam in Jožetom želimo vse najboljše ob njihovem godu in prijetno praznovanje. Ostanite zdravi! Upamo, da se vidimo naslednje leto.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Za Prijavo / Registracijo morate omogočiti Piškotke v nasprotnem primeru ta ni mogoča. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?
.
