V Škalah na griču Brc, kakih 800 m severno od mesta, kjer je nekoč stala cerkev Sv.Jurija, stoji danec cerkev Sv.Jožefa. Ob cerkvi sta mrliška vežica in kapela, na pobočju pod njo pa pokopališče. Objekte na eni strani obdaja gozd, v smeri pokopališča pa se odpira razgled na Škalsko jezero in dele Velenja. S te točke se lepo vidita tudo Oblova lipa in Rštovnikov kozolec.

Do cerkve in pokopališča je možen dostop po asfaltirani cesti iz smeri Velenja in Gaberk, pa tudi od sprehajalne poti do vrha Brca je le nekaj minut hoje.

 

Cerkev Sv.Jožefa, ki jo je zasnoval arhitekt Adi Miklavc, je bila zgrajena leta 1976 in naj bi nadomestila nekdanjo mogočno cerkev Sv.Jurija, ki je po svoji tisočletni zgodovini doživela nedoumljivo žalosten konec kmalu po koncu druge svetovne vojne.
Cerkev Sv.Jožefa je sodobna zgradba, ki v oblikah parafrazira šotor kot izrazito začasno arhitekturo, ustrezno minljivemu tostranskemu bivanju človeka: strehe do tal, trikotni slavolok, preddverje podprto z zvonikom (Poles, 1998).

V zvoniku so štirje zvonovi. Dva sta nova: največji tehta 468 kg in je posvečen Sv.Jožefu, zaščitniku cerkve, manjši pa tehta 196 kg in je posvečen Sv.Juriju, zaščitniku porušene cerkve. Dva zvonova pa sta prenesena še iz cerkve Sv.Jurija: 277,5 kg težki zvon, delo Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani iz leta 1923, poje v glasu gis. Manjši zvonček, škalski »cinklekl« (navček) pa je delo zvonarja Zaharija iz leta 1752. Notranjost, ki je povečini opažena z lesom, krasi pozlačen kip Sv.Jožefa z detetom Jezusom, prav tako spomin na nekdanjo mogočno cerkev Sv.Jurija.

Kapela Žalostne Matere Božje je novejšega datuma- zgrajena je bila leta 1994.
Krasi jo zelo lep kip Marije z Jezusom (Pietà), ki se je ohranil iz bivše Janove kapele, ene od premnogih žrtev ugrezanja tal zaradi izkopavanja premoga.

Janova kapela je stala na začetku kostanjevega drevoreda, ki je vodil na škalsko sejmišče. Skulptura je po porušenju kapele romala iz rok v roke in je bila nazadnje vrnjena s strani zbiratelja starin iz Šoštanja.

Društvo Revivas je Zavodu za varstvo kulturne dediščine, enoti v Celju v avgustu 2009 podalo pobudo, da cerkev Sv.Jožefa in kapelo ob njej predlaga za vpis v Register nepremične kulturne dediščine.

 

(Po pripovedovanju Eda Lipnika, Hede Silovšek, Jožefe Pušnik in drugih domačinov zapisali Vera Pogačar in Marija Glinšek)

 

Pisni vir:

• Poles, R. 1998. Sakralna dediščina Šaleške doline. Velenje, Pozoj. 812 str.